Vsako leto pride tudi Sv. Valentin ki goduje 14.februarja ki po starem izročilu daje
ključe od korenin. Tako tudi mi manjši vinogradniki gremo v vinograd, kjer opravimo
prvo delo. Rez vinske trte je zelo pomembna zadeva da je ob trgatvi pridelek tak kot
mora biti. Trsi ne smejo biti preveč obloženi. Vinska trta je po naravi plezalka, ki se
je skozi zgodovino razvijala svobodno in neomejeno. Ko je človek spoznal njeno
uporabnost, jo je začel gojiti in vzgajati tako, da si je olajšal delo nabiranja grozdja. Z
rezjo jo je prisilil, da mu ni zdivjala. Tako še dandanes človek z rezjo usklajuje svoje
koristi z zahtevami trte.
Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v naših vinogradih. Z
rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto
grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo
dozorelo, trta pa se bo z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, pa bo se bo
izpostavila močna rast, ki bo zavrla razvoj in dozorevanje grozdja. Rez vinske trte
opravljamo v času mirovanja, od decembra ter najpozneje do napenjanja brstov oz.
solzenja (sredina marca). S prepozno rezjo, ki jo zavlečemo v fazo solzenja ali celo
brstenja, se poveča izguba hranilnih snovi.
V vinogradniški tradiciji so poznane različne vzgojne oblike, ki so odvisne tudi od sorte,
podlage, lege vinograda in ostalih dejavnikov. Primorci npr. pogosto režejo na kordone,
v ostalem delu Slovenije, pa je bolj uveljavljena rez na en ali dva šparona (Šparon je
dolg rodni les z več kot sedmimi očesi)
Pri vinski trti ločimo enoletni, dvoletni in stari les. Iz starega lesa raste dvoletni les,
na njem pa raste enoletni les, ki je roden. Enoletni les, ki izrašča iz starega lesa
imenujemo jalovka, ta les praviloma ni roden.
VSTD Debeli hrib
Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib
VSTD Debeli hrib
Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib